Šavrinke so bila dekleta in žene iz slovenske Istre, ki so delovale ob koncu 19.stoletja pa do druge svetovne vojne. Zaradi revščine in velike gospodarske krize so hodile v Trst prodajati kmečke izdelke, glavni zaslužek pa so jim prinesla jajca.

V romanu spremljamo Katino, ki je kot deklica pristopila k Šavrinkam, na njenih poteh. Pisan je v Istrskem narečju.

Da bo kmalu šla na pot je že dolgo vedela. Mati oče sta se tako odločila septembra, kajti vsako odlašanje bi bilo v škodo. Saj je že dovolj velika, ona in njena sestra. Čas pa tiketaka in nič ne reče, zato je treba takoj začeti. Tudi sosedova Marija, ki je  mlajša od nje, je že začela, Juca in druge tudi. Glede nje je imel oče miren spanec, bolj se je bal za sestro. Tako si misli:

    "Kaj Katina! Ta se bo ben znajdla: bistra je, hitra, brumna. Kaj ona!..."

                                                                     (odlomek iz knjige)