Čiščenje nereda je veščina, o kateri se veliko govori in piše, a nas mora vendarle k njej nekaj spodbuditi. Prostori, v katerih živimo, so z nami povezani prav tako, kot je naše telo povezano z našo duševnostjo. Zdrav duh v zdravem telesu, pravi latinski rek: za telo skrbimo, da bi se tudi duševno počutili dobro, in s celjenjem duševnih ran zdravimo psihosomatske bolezni. Zelo podobno je s prostorom: s svojimi mislimi, čustvovanjem in delovanjem vplivamo nanj, da postane naše zrcalo; in potem to zrcalo vpliva na nas – podnevi in ponoči.

Navezanost na predmete, ki jih ne potrebujemo, je v naši potrošniški kulturi vidna na vsakem koraku. Nakopičene reči nas motijo, imamo pa celo vrsto izgovorov, zakaj se ne moremo posloviti od njih. Resnični razlogi pa so globlji, velikokrat nezavedni. Predavateljica se je v svoji dolgoletni praksi psihoterapevtskega dela opremila z znanjem, kako spremljati ljudi na poti preobrazbe. Mogoče se bomo na podlagi njenih spodbud lažje odločili za čiščenje nereda v domovanju ali pisarni, mogoče celo le v enem prostoru, ali pa za začetek na enem samem delu, kot je recimo knjižna polica.