1.)Obisk in izposoja gradiva:

Ugotavljamo, da nas je v mesecu juliju obiskalo precej manj uporabnikov z namenom izposoje gradiva na dom: predšolskih in osnovnošolskih otrok je bilo za skoraj 40 % manj kot v prejšnjih mesecih v tem letu, so si pa zato izposodili za 16% več gradiva, če pa upoštevamo le leposlovno gradivo pa za kar 21% gradiva več.

Tudi odraslih uporabnikov je bilo v knjižnico v juliju za 2% manj, so si pa zato izposodili kar 20% več gradiva in za kar 54 % več leposlovnih knjig kot v prejšnjih mesecih letošnjega leta.

Skupna številka: 18% več izposojenega gradiva v juliju in 19% manj beleženih obiskovalcev z namenom izposoje gradiva na dom.

2.) Vrsta izposojenega gradiva, naj-izposojeno gradivo:

V juliju smo na dom izposodili torej precej več leposlovnega gradiva: kar 37% več kot v prejšnjih mesecih, zato pa strokovne literature manj. Beležimo le porast izposojenega jezikoslovnega gradiva (najbrž slovarji) in gradiva s področja geografije, predvidevamo, da so to turistični vodniki in zemljevidi.

V letošnjem poletju ima v naši knjižnici še vedno največjo prednost Bela masajka, ki smo jo v juliju izposodili 10 krat in rezervirali 13 krat ( imamo 7 izvodov). Prav tako z desetimi izposojami v juliju ji sledijo Da Vincijeva šifra, Otrok džungle in Viharno nebo (med prvimi štirimi edina mladinska knjiga). Med najbolj izposojenimi 25 naslovi je le eno delo slovenskega pisatelja: Pasja grofica (Bogdan Novak).

V primerjavi s seznamom naj-izposojenih knjig v vseh slovenskih splošnih knjižnicah ugotavljamo, da pri nas mladi berejo manj, saj se na seznamu naše knjižnice pojavijo samo trije naslovi Harry Potterja med prvimi 25-timi, v vseh splošnih knjižnicah pa je vseh šest naslovov H. Potterja že med prvimi dvanajstimi najbolj izposojenimi knjigami. Prav tako pa smo v vseh splošnih knjižnicah med prvimi 25-timi izposodili le en roman slovenske avtorice: Paniko Dese Muck. Najbolj izposojeno gradivo v posameznih obdobjih in po posameznih knjižnicah ali skupinah knjižnic si oglejte na spletnem naslovu: http://home.izum.si/cobiss/top_gradivo.

3.) Obisk knjižnice z namenom uporabe interneta:

V primerjavi z lanskim letom ugotavljamo, da nas je lani od januarja do junija (torej v času šole) obiskalo s tem namenom kar 32 % več uporabnikov kot v enakem obdobju letos. Uporaba interneta v knjižnici pa je bila v letošnjem juliju za kar 43 % višja kot v lanskem juliju. Iz podatkov lahko ugotovimo, da obisk med letom upada, predvidevamo da zaradi vedno boljše opremljenosti z internetom in računalniško opremljenostjo doma in da je v počitnicah vedno večja potreba po druženju, ki je najbrž prej motiv za obisk knjižnice, kot pa naša sicer dobra računalniška oprema. Na žalost gre tudi v knjižnici vedno bolj za druženje ob računalniku in manj za druženje ob knjigah in revijah.